Tunjiške igre brez meja 2016

posted in: Tun'ški glas | 0

Na sončno popoldne so se v soboto, 27. avgusta, na igrišču pod tunjiško šolo v organizaciji Društva Tun’ški glas odvile druge Tunjiške igre brez meja. Letos se je med seboj pomerilo pet ekip, ki so se spretno soočale s kanček zahtevnimi, a predvsem zabavnimi izzivi. Tudi tokrat je bila vodilna nit iger tema, vzeta iz domačega kraja. Po lanskoletnih jabolčnih igrah, ki so v predstavile sadjarstvo v Tunjicah, so se tekmovalci tokrat soočili z eno izmed najbolj razširjenih obrti v vasi – s tesarstvom.

Tokratne igre so med prijavljene ekipe vnesle kanček skrivnostnosti. Tekmovalci so se s pravili posameznih iger seznanili neposredno pred samim izzivom, v skladu z delavskimi odnosi na gradbiščih pa so bila znotraj ekip vzpostavljena delovna razmerja; vsaka ekipa je imela mojstra, vajenca in preostale delavce. Temu primerno so tudi naloge potekale tako, da je mojster predvsem delil strokovne nasvete in nadziral pravilen potek dela, vajenec pa je bil na njegovem gradbišču zadolžen za predvsem manj želena dela. Preostali sotekmovalci znotraj ekip so kot delavci opravljali preostala, bolj fizično zahtevna dela.

Tunjiške igre brez meja so se pričele s slavnostnim sprevodom vseh udeležencev in predstavitvijo ekip, slovesnemu dvigu zastave, ki so ga z neuradno himno dogodka Prav lepa je ta tunška fara spremljali ljudski pevci Hiša čez cesto, pa je sledil pok možnarja, ki je naznanil njihov začetek. Dogodek sta tudi letos povezovala Anže Slana in Barbara Klanšek, za pravilen potek iger pa so skrbeli sodniki Mateja Kragelj, Sandra Kregar, Milena Erbežnik Klanšek, Jan Černevšek, Rok Klanšek in glavni sodnik Matjaž Klanšek.

Tako kot lansko leto je bilo tudi tokrat za tekmovalce pripravljenih šest različnih izzivov, vse pa je tematsko povezovalo tesarstvo. Ekipe so se v dveh urah in pol trajajočem dogodku seznanile z dnevnim potekom dela mojstra in njegovih pomočnikov ter se preizkusile v izzivih, s katerimi se tesarji soočajo dnevno. Le s to razliko, da so bili ti izzivi posebej za tekmovalce pripravljeni na svojevrsten, zabaven in na trenutke predvsem neroden način. V prvi igri so morali vajenec in delavci mojstra pred pričetkom dela simbolično postreči s kavo, mu v drugi igri pomagati najti v žaganju izgubljen tesarski svinčnik, s pomočjo katerega je nato mojster v tretji nalogi strokovno narisal načrt. V četrti nalogi je moral vajenec ob pomoči preostalih sodelavcev mojstra obleči v obvezno tesarsko opremo, pri kateri je tekmovalcem največ preglavic povzročil varovalni pas, v peti pa so se ekipe pomerile v hitrostnem žaganju. Zadnja naloga je poskrbela, da so delavci z mojstrovo pomočjo sestavili končni izdelek, nad katerim je nato mojster slavnostno dvignil smrečico.

Vse ekipe so letos zelo uspešno premagovale pripravljene naloge, kar dokazuje tudi tesen izid. Zmagala je ekipa Zad’n rob, sledila ji je ekipa Žabci, tretji so bili Žgankarji, četrto mesto pa sta si z enakim izkupičkom točk razdelili ekipi Bršljanke in Gasilska bramba. Tekmovalci so med igrami prikazali izvrstne predstave, nekateri v hitrostnih, drugi pa v bolj spretnostno in miselno zahtevnih igrah, vsi pa so pokazali tako tekmovalni, kot tudi športni in ekipni duh.

Ena najuspešnejših ekip Tunjiških iger brez meja ostajajo Žgankarji, ki so se tudi letos povzpeli na zmagovalni oder. Prikazali so izvrstne predstave, najbolj pa so navdušili v hitrostnem žaganju, ko so lego z ročno žago prežagali v manj kot dveh minutah. Navdušile so tudi Bršljanke, ki so bile edina ekipa, v celoti sestavljena iz predstavnic nežnejšega spola. Dekleta so se v marsikaterem izzivu enakovredno kosala s fanti, najbolj pa so Bršljanke navdušile z zagnanostjo, sproščenostjo in optimizmom, s katerim so se pogumno lotevale nalog. Predanost ekipi in nepredstavljiv ekipni duh je na igrah zagotovo najbolj dokazovala tekmovalka iz ekipe Žabci, ki se je med igrami pri teku poškodovala, a se kljub bolečinam odločno soočala z nadaljnjimi nalogami ter pripomogla, da se je njena ekipa zavihtela na zmagovalni oder. Borbenost in tekmovalnost sta prikazali tudi ekipi Zad’n rob, ki je premagala vso konkurenco in se zavihtela na najvišjo stopničko, ter ekipa Gasilska bramba, ki je med igrami poskušala čim bolj učinkovito unovčiti svoje gasilsko znanje in spretnosti.

Igre so tako postregle z različnimi zabavnimi prigodami, ki bodo tekmovalcem zagotovo ostale v spominu; vajencem iskanje izgubljenega svinčnika v kupu žaganja, mojstru nerodno risanje načrta z ogromnim svinčnikom in šestilom, preostalim delavcem pa poligon, ki so ga morali premagati kar nekajkrat. Ne nazadnje pa se jih bodo prav vsi spominjali po ekipnem duhu in sodelovanju, ki je vladalo med tekmovalci, ter iznajdljivostjo, prilagodljivostjo in tekmovalnostjo posameznih ekip, kar pa so zagotovo najbolj opazili gledalci in navijači, ki so budno spremljali dogajanje.

Igre so s svojim instrumentalnim nastopom popestrili Samo Mikuš, Anton Špenko in Bor Prezelj, s petjem ljudski pevci Hiša čez cesto iz Milj pri Kranju, s harmoniko Inti Golob iz Doba, vlogo DJ-ja pa je zvečer prevzel predsednik KS Tunjice Matjaž Sedušak. Predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek se je po končanem dogodku iskreno zahvalila nastopajočim, sodelujočim ter vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri organizaciji dogodka in pripomogli, da se je le-ta odvijal brezskrbno; predvsem pa se je zahvalila tesarskemu mojstru Justinu Klanšku, ki je posebej za ta dogodek pripravil vse lesene rekvizite. Zmagovalcem je nato slovesno podelila pokale, Justin Klanšek pa je vsem udeležencem drugih Tunjiških iger brez meja ob pomoči Luke Galjota za spomin podaril še lesen žebelj.

 

Foto: Gašper Plevel

« 1 of 6 »