Človek, pogosto ponižan v svoji nevednosti, premalo cenjen, spoštovan, a hkrati tako poln dobrote, zaupanja, notranje lepote, ki je premore, in duhovnega zavedanja, četudi si ga sam ne priznava. Smo marsikaj in naše odločitve ter dejanja nas zaznamujejo, oblikujejo, gradijo. Ljubezen proti sovraštvu, upanje nasproti obupu, mir daleč pred zvodenelim strahom, kaosom in nemirom …
Vsakdo med nami ima svoje tegobe, življenjske prepreke, s katerimi se sooča dnevno, težave, ki jih poveličuje pred brezskrbnostjo in preprostostjo. Žal vedno bolj pogosto pa tudi tendenco po lastništvu nad materialnimi dobrinami, ki naj bi v naše življenje prinašale srečo, a nas pogosto držijo v primežu podrejenosti in dvisnosti. Narava, živali in ljudje pogosto ostajajo zanemarjeni, prezrti. Pristni medsebojni človeški odnosi se izgubljajo na račun strnjenega tempa življenja, vedno pogostejši je individualizem, ego pa vse prepogosto nadzoruje nas same. Tudi tiste, ki se z njim zavestno vztrajno bojujejo. A poleg nas samih, ki smo edini, ki lahko spreminjamo naše razumevanje sveta in posledično soustvarjamo drugačno skupno prihodnost, na naše življenje žal vztrajno vpliva tudi družba sama.
»V naraščajoči tesnobni bolečini izkoriščanih in zlorabljenih ljudi ter celotnega stvarstva je dozorel čas, da se razkrije globalna prevara, s katero ponižujoče manipulirajo v sedanjem času in prostoru našega zemeljskega bivanja.« (Pater Karel Gržan, 95 tez)
Pater Karel Gržan, magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved, je eden izmed tistih, ki se trudijo za dobro družbe, medsebojnih pristnih človeških odnosov, ohranjanja narave, prebujanja duhovnega zavedanja ter spodbujanja ljubezni do vsega, kar življenje ponuja, glasno spregovoriti. Izraziti svoje mnenje. Za marsikoga pravo, za druge napačno. A pater Karel Gržan dodaja, da se vsi neprestano učimo, izobražujemo in predvsem delamo napake, zato ni pomembno, da se z vsakim izraženim mnenjem strinjamo, temveč da gremo preko njega in ustvarimo svoje lastno.
V nedeljo, 4. marca, smo imeli to čast, da smo njegovim mislim prisluhnili tudi v Tunjicah. Odzval se je namreč povabilu Društva Tun’ški glas in poslušalcem, ki so napolnili avlo podružnične šole, odkrito spregovoril o svoji nedavno izdani knjigi 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Na pobudo poslušalcev, ki so ga zasipali z vprašanji, so teme premikale meje znanega in naučenega, Cveta Zalokar Oražem pa je spretno krmarila med njimi in dopolnjevala Gržanovo pripoved.
Simbolično darilo, ki ga je po končanem pogovoru v zahvalo za prijetno popoldne obema poklonila predsednica Društva Milena Erbežnik Klanšek, je bilo samo po sebi zadosti zgovorno: hlebec domačega kruha ter kos domače klobase, vse postreženo na doma izdelanih lesenih pladnjih. V življenju iskrena ter pristna darila in pokloni namreč štejejo največ.
Besedilo in foto: Barbara Klanšek