Velikost Bobnarjevega imetja je po nekdanjih merilih za »četrtino grunta« (grunt – posestvo,
ki obsega približno 15–20 ha) in je nekoč spadalo pod graščino Češenik. Prva »dostopna«
gospodarja sta bila Bartolomej – Jernej Švab, rojen 1798 leta, in njegova žena Marija, z
dekliškim priimkom Martinak, doma pri Ambrožu, rojena 1801, umrla 1837. Imela sta šest
otrok, dva sinova in štiri hčere. Hči Helena je imela nezakonsko hčer Marijo Švab, ki je živela
na Koroškem, pri Thalerju v Möllbrücku, Heleno pa so kot zaničevano nezakonsko mater
preživljali po hišah in je umrla 21. 2. 1901 na Mlaki št. 22 pri spodnjem Košišu, stara 70 let.
Pri Bobnarju pa so živeli še Jernejev brat Lukas Švab in njegova žena Marija, z dekliškim
priimkom Ogrinc – Tinetova z Raven. Imela sta dve hčeri, Marijo, rojeno 1836 in Johano,
rojeno 1838; za njiju pa razen rojstnih podatkov ni nobenih zapisov. Verjetno sta umrli mladi.
Bobnarjeva hiša je prvič prodana.
Kupec je Gregor Gerbic iz Nevelj, rojen 1826, in njegova žena Uršula, z dekliškim priimkom
Bevčič, doma v Polju pri Vodicah, rojena 1825.
Njuna otroka sta bila Marija, rojena 1846, ki je kasneje živela v Zapogah, in Gregor, rojen
1848 – za njega ni podatkov.
Bobnarjevo je drugič prodano.
Kupec je Matevž Traven iz Topol, rojen 1809, in njegova žena
Marija Smešnjavc – Strehova iz Tunjic, rojena 1802.
Imela sta dva sinova. Nace, rojen 1848, je bil naslednji gospodar. France, rojen 1846, je bil
duhovnik, redovnik, frančiškan, z redovnim imenom pater Nikolaj, gvardijan v Somborju,
pisatelj, učitelj grščine, hrvaščine in nemščine; služboval je tudi na Sveti Gori pri Gorici.
Umrl je 11. marca 1905 v Novem mestu, star 59 let.
Naslednji rod:
Nace Traven (1848), žena Katarina Urh (1853), Bokunkova. Za doto je dobila del gozda pod
cerkvijo, ki je še danes del Bobnarjeve imovine.
Otroci:
Janez (1882)
Marija (1884-1888)
Franca (1885-1921)
France (1887)
Marija (1888-1890)
Johana (1891) – omožena k Mešnarju
Andrej (1894-1915), kot vojak zelo prehlajen, umre doma
Peregrina (1896) – dolgoletna organistka
Iz tega rodu se je Johana leta 1922 poročila z Alešem Klanškom, k Mešnarju. Imela sta tri
otroke, Stanislava, Marijo in Janeza, a so vsi trije umrli v prvih dveh letih svojega življenja.
Po petih letih zakona pa je umrl še mož Aleš, star komaj 34 let. Še istega leta, 1927, se je
Johana drugič poročila, z Janezom Golobom – spodnjim Golobovim.
Bobnarjev Andrej se je v prvi svetovni vojni tako prehladil, da je kmalu po vrnitvi domov
umrl.
Peregrina je živela samsko življenje kot organistka in »mežnarica« v mežnariji v Tunjicah.
France je služil vojaški rok, potem pa se je začela vojna. Po vojni je bil vojni ujetnik v Rusiji.
Po devetih letih se je razcapan in neobrit vrnil domov. Doma ga niso prepoznali. Mislili so, da
je eden od beračev, ki so redno beračili po hišah. Ko je videl, da ga ne prepoznajo, jih je prosil
za »jerperge« – stara beseda za prenočišče. V hlevu so mu postlali s slamo, da bi tam prespal.
Sestra Peregrina mu je zvečer prinesla večerjo in prepoznala svojega brata. France je bil star
že 35 let, ko se je oženil s štiriindvajsetletno Marijo Lanišek – spodnjo Lanišekovo. Rodilo se
jima je še 13 otrok, 7 sinov in 6 hčera. Dva sinova sta zaradi otroških bolezni umrla v prvih
treh letih svojega življenja, vse hčere pa so preživele in se poročile.
Dom je prevzel sin France, rojen 1933, ki se je leta 1960 poročil z Marijo Močnik,
Trobevšekovo iz stranjske fare. Rodilo se jima je 6 otrok.
Dom je prevzel mlajši sin Tomo, rojen 1969, z ženo Heleno, rojeno Sušnik leta 1971, z Gozda
nad Kamnikom.
V tem zakonu so se rodili 3 otroci, dve hčeri in sin.
Napisal:Ivan Nograšek