Letos mineva 25 let, odkar je bilo prvič natisnjeno glasilo Tunški glas. Za to obletnico je Društvo Tun’ški glas, pod okriljem katerega časopis izhaja od leta 2014 naprej, v nedeljo, 6. septembra, na igrišču pod tunjiško šolo organiziralo slovesno prireditev, kjer je zbranim predstavilo delo vseh dosedanjih članov uredniškega odbora vse od prve številke naprej. Brez truda in dela posameznikov, ki na kakršenkoli način pomagajo uredniškemu odboru pri soustvarjanju glasila s pisanjem prispevkov, sponzoriranjem glasila in raznašanjem glasila po vasi, domačini in vsi zvesti bralci Tunškega glasu v času božično-novoletnih praznikov ne bi vsako leto brezplačno prejeli v svoje domove.
Zbrane je v uvodnem nagovoru pozdravila odgovorna urednica Milena Erbežnik Klanšek; zahvalila se je svojemu predhodniku, prvemu uredniku glasila Valentinu Zabavniku za njegovo izredno pomembno delo in poudarila pomemben doprinos domačina Ivana Nograška, ki je bil po izidu knjige Tunjice Toneta Palčiča kot pobudnik najbolj zaslužen za nastanek glasila. Slednji je po svojem govoru iz rok odgovorne urednice za svoje 25-letno delo v uredniškem odboru prejel tudi posebno plaketo. Zbrane je pozdravil tudi Bogdan Pogačar, podžupan Občine Kamnik in poudaril, da so lahko prav vsi, ki pomagajo pri izdaji glasila, upravičeno ponosni na dosedanje dosežke.
Prireditev so popestrili gostje, ki so se odzvali povabilu organizatorjev, da za zveste bralce Tunškega glasu pripravijo bogat kulturni program s pomembnim sporočilom – ohranjati zgodovino in bogate spomine kraja s pisano besedo, saj je to tisto, kar nam ostane, ne glede na to, kje kot posamezniki živimo. Zbrane je najprej nagovoril pater Ciril A. Božič, OFM, gvardijan frančiškanskega samostana v Kamniku, ki je 18 let deloval v Melbournu v Avstraliji; besedo je prepustil slovenskemu pesniku in gledališkemu igralcu Tonetu Kuntnerju, ki je recitiral svoje pesmi ter pesmi Janeza Menarta, Ivana Cankarja, Franceta Papeža, Berta Pribaca in Mirka Kunčiča ob vokalno-instrumentalni spremljavi slovenskih ljudskih pesmi baritonista slovenskega rodu, rojenega v Argentini, Lucasa Somoza Osterca in citrarja Tomaža Plahutnika. Nastopajoči so poskrbeli za nostalgično popoldne, polno zavedanja, da smo lahko tako kot narod in kot skupnost, v kateri živimo, ponosni na vse, kar ustvarimo, in svoje izkušnje, dojemanje in zavedanje za vedno pustimo zapisane v spomin našim zanamcem.
Prireditev je povezovala Barbara Klanšek; medtem so obiskovalci lahko gledali film Gašperja Plevela s fotografijami Tunjic od konca tridesetih let 20. stoletja do začetka 21. stoletja, ki so delo Toneta Palčiča in njegovega očeta Ernesta. Tone Palčič je poleg fotografskega gradiva Tunjičanom zapustil tudi bogato zbrano gradivo o zgodovini Tunjic, objavljeno v njegovi istoimenski knjigi, ki je izšla leta 1995 in bila predstavljena krajanom na prvem krajevnem prazniku tistega leta; zahvalo za njegovo delo je prejel njegov sin Metod Palčič, sveta maša za Toneta Palčiča pa je bila darovana v nedeljo, 20. septembra, v cerkvi svete Ane v Tunjicah.
V zahvalo za udeležbo so gostje iz rok odgovorne urednice Milene Erbežnik Klanšek prejeli hlebec kruha, ki ga je spekla Joži Golob, lesene pladnje za kruh pa je posebej za to priložnost izdelal Justin Klanšek. Nato je Tone Kuntner z gosti in sedanjimi člani uredniškega odbora glasila Tunški glas, ki so se mu pridružili na odru, ob deklamiranju Zdravljice Franceta Prešerna nazdravil še mnogim uspehom, ki bodo sledili. Druženje se je zaključilo s prijetnim kramljanjem in obujanjem spominov ter izvrstnih flancatih in pecivu, ki ga je posebej za ta dogodek spekla Marinka Štupar. Za prijeten potek večera so poskrbeli tudi Denis Teršak, ki je poskrbel za ozvočenje, POŠ Tunjice, ki je odstopila igrišče, in PGD Tunjice, ki je omogočilo dostop do elektrike. Vsem sodelujočim, ki so pripomogli, da je bila 25. obletnica izhajanja glasila za vse zares prijetno doživetje, se uredništvo glasila iskreno zahvaljuje in vabi, da s svojimi prispevki tudi v prihodnje pripomorejo k nadaljnjemu izhajanju glasila Tunški glas.
Barbara Klanšek
Fotografija: Matjaž Sedušak