Ljubi Slovenci, žlahtne Slovenke! To so besede Primoža Trubarja in Franceta Prešerna. Dragi vsi, posebno še slovenski vojaki, vojni veterani, predstavniki oblasti, cerkve in lokalnih skupnosti, ki ste zbrali danes na ta dan, da potrdite zvestobo našemu narodnemu simbolu – slovenski zastavi. V teh težkih trenutkih samostojne Slovenije obujamo zgodovinski spomin Slovencev na drzno in daljnovidno dejanje, ko je Lovro Toman s svojimi prijatelji v Ljubljani v gostilni pri Zlati zvezdi prvič razvil slovensko zastavo.

Društvo Heraldica Slovenica je na tem spominskem mestu na Wolfovi 8 vgradilo nosilce za izobešanje slovenske narodne in državne zastave, datum 7. april pa predlagalo vladi Republike Slovenije, da ta dan razglasi za Dan slovenske zastave. Žal so bile vse vlade do sedaj gluhe za ta naš predlog. Še več, na tem mestu so neznani storilci največkrat oskrunili ali poškodovali naše zastave. V Argentini so na mestu, kjer je bila prvič razvita njihova zastava, podrli več hiš in tam postavili velik spomenik. Mestna občina Ljubljana nam je odgovorila, da se strinjajo, da se na tem spominskem mestu posodobijo obstoječi napisi, vendar žal za to obnovo nimajo finančnih sredstev. Zavedamo se, da finančne težave še ne bodo tako hitro premagane, vendar pa je naša dolžnost ohranjati slovensko nacionalno identiteto, zato bomo začeli zbirati denar za obnovo tega spominskega obeležja.

Imamo samostojno državo Slovenijo, svoj jezik, bogato razvejano ozemlje z morjem, Alpami, Dolomiti, Panonsko nižino in svoje dežele: kranjsko, primorsko, štajersko, gorenjsko in goriško. Te zgodovinske dežele sicer okrnjene tvorijo državo Slovenijo z vsemi atributi, ki jih druge večkrat večje države od nas nimajo. Zmrazi me, ko gledam seje Državnega zbora na tretjem kanalu TV Slovenija. Poslanci tekmujejo med sabo, kako bi državo Slovenijo naredili še manjšo kot je. Da bi poudarili, kako radi jo imajo, jo imenujejo kar »naša mala deželica«. Ob deseti obletnici samostojne Slovenije smo obdarili vse poslance in ministre vlade Republike Slovenije z značkami slovenske zastave. Zaprosili smo jih, da jih pripenjajo vsaj ob praznikih in pri mednarodnih srečanjih, zelo redki so, ki to počnejo.

Kritiki se večkrat spravljajo nad zastavo, češ, da nima pravih barv, in da je neprepoznavna. To temo smo v društvu večkrat obravnavali, tudi nekateri osrednji govorniki na naših proslavah so imeli o tem različna mnenja. Končno pa je na naši proslavi leta 2003 predsednik pisateljev Slovenije Rudi Šeligo povedal sledeče: »Zastava ima kot simbol države največjo vrednost, vendar pa je predpogoj, da ima država bogato kulturno, zgodovinsko in finančno stanje na primerni ravni. Državljani vsake države se morajo pod zaščito zastave počutiti varne v vseh ozirih življenja.« Njegovo misel smo vzeli resno in že drugo leto povabili ministra za gospodarstvo za osrednjega govornika te proslave. Tudi on se je strinjal, da so simboli vsake države tesno povezani z ekonomsko, politično, duhovno močjo in zgodovinsko tradicijo vsake države. To ugotovitev ne more nihče več zanikati, zato o tem več ne razmišljamo.

Kot domoljubno društvo se bomo še naprej zavzemali za ohranjanje naše nacionalne identitete. Radi bi končno prišli že enkrat do enotne oznake naše države. Na mednarodnem vozniškem dovoljenju imamo oznako SLO, namesto grba pa zelen lipov list. Na potnem listu imamo oznako SVN, v telekomunikacijskem prometu pa SI. Zamislite si, kaj si misli o naši državi policist, ki ima v roki naše dokumente z različnimi oznakami naše države. Mar so res odgovorni v javnih službah pri tako pomembnih državnih simbolih pozabili na našo identiteto? Že vrsto let opozarjamo vse vlade do sedaj, da je v glavni dvorani parlamenta državni grb nepravilno izobešen. V tej dvorani je postavljena simbolna granitna stena, ki simbolizira trdnost parlamenta oziroma države. Grb vsake države ima največjo vrednost med državnimi simboli, zato ima mesto na sredini granitne stene. Ustno smo bili obveščeni, da zaradi nasprotovanja arhitekta, ki si je pri izbiri marmorja zamislil poseben odtenek kamnitih rež, ne smejo grb obesiti na sredino kamnite stene. Noben arhitekt nima pravice odločati, kje naj bo grb nameščen. Zato imamo ustavo in zakone, ki predpisujejo uporabo grba in zastave na vsem območju naše domovine. Zavedati se moramo, da smo vsi sedanji rodovi, od dojenčka do stoletnikov, samo en člen v nepretrgani verigi našega živega pojava na tej celini. Vrsta slovenskih rodov pred nami je dolga in sigurno številčnejša od dveh milijonov ljudi, ki danes živimo v okviru slovenske države. Njihove sanje in morda neuresničena hrepenenja ustvarjamo danes mi tukaj v GEOSS-u, kot so jih naši predniki pred 600 leti ob knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Za nami danes v duhu stoji vsa ta veriga množic naših pradedov. Ohraniti, varovati in plemenititi moramo našo državo Slovenijo ne pa, da jo iz ljudstva izvoljeni  predstavniki oblasti  imenujejo »našo malo deželico«.

Naše današnje praznično srečanje v zemljepisnem središču Slovenije naj bo naša zahteva vsem tistim, ki se še niso navadili samostojne države, da takoj prenehajo načrtno spodkopavati zaupanje v lastno državnost. Slovenska vojska je edina državna substitucija, ki je grb in zastavo kot razpoznavna državna simbola s ponosom sprejela za svoje, med oznake pri oblikovanju na častniških činih je tudi prevzela heraldična načela resistuirane heraldike. Tako je prav!

V Društvu Heraldica Slovenica se vsa leta trudimo, da bi privabljali na proslave dneva zastave v geometrično središče Slovenije vse tiste državljane, ki so ne glede na ideološke, verske ali druge razlike pripravljeni skupaj živeti v miru in blagostanju v dobro nas vseh. Kako lep pogled je na sliki iz proslave 7. 4. 2001. V prvi vrsti složno drug ob drugem stojijo poleg tedanjega predsednika Državnega zbora gospoda Boruta Pahorja in slovenskega metropolita nadškofa Franca Rodeta vojska in vodilni predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank Republike Slovenije. Takšna slika se ni nikoli več ponovila. Od tu dalje se je pričel razkroj ustavne ureditve Republike Slovenije. Danes večina od nas ugotavlja, da je tako sprti politični vrh izgubil zaupanje večine Slovencev. Upajmo, da se bodo »vremena Kranjcev čim preje razjasnla«.

Spoštovani dovolite mi, da se vam tudi letos v imenu Društva Heraldica Slovenica lepo zahvalim za udeležbo na naši prireditvi. Želim Vam vse dobro v upanju, da bodo slovenski simboli našli pot do naših src.

Bog živi Slovenijo!

Jožef Lajevec