Tun'ški glas » Barbara Klanšek

Z glasbo v poletje

Barbara Klanšek — Sun, 02 Jun 2024 13:22:24 +0000

V nedeljo, 2. junija, je Društvo Tun’ški glas že tretje leto zapored priredilo glasbeno popoldne Z glasbo v poletje z nadobudnimi tunjiškimi glasbeniki. Tokrat so se mladi predstavili na igrišču pod podružnično šolo v Tunjicah. Z veseljem so poprijemali vsak za svoj izbrani inštrument in zvestim poslušalcem privabljali radostne nasmehe na obraze, za svoje izvrstne nastope pa zato prejemali bučne aplavze. Zaigrale so harmonike, tako klavirske, kot »frajtonarce«, kitare, prečna flavta, citre, saksofon in okarino. Z njimi so se predstavili mladi instrumentalisti Ela Vrhovnik, Lovro Jelovčan, Neža Kregar, Ana in Andraž Jeglič, Lara in Pia Puntar, Nik Rajterič, Sara Učakar, Glorija Petek, Rok Uršič in Urban Urh, ob spremljavi glasbil pa so mlada dekleta, Zala Bastič, Ela Vrhovnik in Sara Učakar, tudi zapela. V zahvalo je vsem nastopajočim predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek po končanem dogodku podelila posebna priznanja. Ob koncu glasbenih nastopov sta dogodek popestrila Andrej Krišnar iz ansambla Bitenc s harmoniko in vokalistka Andreja Zaljetelj, dogodek pa je s prijetno tekočo besedo vseskozi povezovala izvrstna Barbara Božič. Za ozvočenje je poskrbel Denis Teršek, za sladko pogostitev pa tunjiške gospodinje. Druženje se je zaključilo ob prijetnem klepetu, smehu in manjši pogostitvi. Vsem, ki so pripomogli k tako prijetnemu popoldnevu, se društvo iz srca zahvaljuje.

Besedilo: Barbara Klanšek

Fotografije: Barbara Klanšek in Milena Erbežnik Klanšek

« ‹ 1 of 2 › »

Korenine moje domovine

Barbara Klanšek — Fri, 17 Mar 2023 09:01:51 +0000

Dokumentarni film Korenine moje domovine je nastal v okviru študijskega krožka Etno –
fletno pod mentorstvom Branke Urbanija in pripoveduje zgodovino naše domovine in njene
dragocenosti. V 36 minutnem filmu sodeluje 18 kompetentnih pričevalcev, strokovnjakov, ki
so z različnih področij življenja in dela podajali zanimive informacije ter dejstva o izvoru
slovenskega naroda. Vse to na osnovi različnih odkritij in novodobnih raziskovanj, ki so že
znanim dejstvom zadala povsem nove razsežnosti.

Gosti v pogovornem večeru po filmu bodo Maja Brozovič, dr. Anton Perdih in Simon Prosen,
povezovala bo Branka Urbanija.

Vljudno vabljeni!

Tunški glas 2022

Barbara Klanšek — Mon, 26 Dec 2022 13:23:24 +0000

Letos smo se nosači Tunškega glasu na dan sv. Štefana že tradicionalno zbrali ob 12ih pred tunjiško šolo. Časopise je urednica razdelila na štiri skupine. 28. številko smo znosili v Laniše, Košiše, Tunjiško Mlako in Tunjice. Vsaka skupina je imela nosača koša, v katerem so bili časopisi, ter spremljevalce/ke, ki so dajali krajanom časopis in vestno spremljali, da je vsaka hiša dobila svoj izvod. Marsikateri so se Tunškega glasu razveselili; nekateri so mislili, da ga ne bo, nekaj pa je bilo tudi takih, ki smo jih zbudili iz popoldanskega dremeža in so le napol v spanju rekli hvala.

Vreme nam je dobro služilo, mraza ni bilo, dežja pa tudi ne, le snežna odeja je manjkala. Koši so se hitro praznili s časopisom in istočasno polnili z dobrotami, ki so jih dali hvaležni krajani. Bohlonej vsem za prijazen sprejem in dobrote.

Skupno smo razdelili 343 časopisov, nekaj izvodov pa jih bo šlo tudi izven našega kraja in tudi nekaj izven naše dežele. Naj vsak najde nekaj zase in za svojo dušo. Pa nasvidenje drugo leto!

Mojca Stele Jeglič

Fotografije: Mojca Stele Jeglič, Milena Erbežnik Klanšek, Marjan Golob in Matjaž Sedušak

Ob bistrem potočku je mlin

Barbara Klanšek — Sat, 20 Aug 2022 19:22:44 +0000

Vabljeni na dogodek OB BISTREM POTOČKU JE MLIN – VODE, KI NAS VODIJO, KORENINE, KI NAS ŽIVIJO, ki bo 27. avgusta ob 19. uri Pr’ Gradišek, Tunjice 29.

Simon Prosen bo predstavil knjigo v nastajanju z naslovom POVEST O KORENINAH SLOVENCEV. V knjigi je poudarek na slovenskem bajeslovju, ljudskem izročilu, arheoloških najdbah in načinu življenja.

Na predstavitvi bo Simon razložil, kako povestičar piše povest. Povest je namreč stara slovenska beseda za zgodovino. Predstavil bo nekaj ključnih dejstev naše preteklosti: Ajdi, Kresnik, konjereja, železarstvo, gradišča, kačarsko izročilo, kmetijstvo.

Po predstavitvi knjige bo predvajanje polurnega filma z naslovom Ukročena trmoglavka: življenje ob Pšati od izvira do izliva, ki je plod delovanja študijskega krožka Etno – fletno, v katerem sodeluje tudi Simon Prosen. Člani študijskega krožka Etno – fletno bodo na tem dogodku tudi prvič najavili premiero njihovega novega filma o koreninah Slovencev.

Lepo vabljeni!

Izvor Slovencev

Barbara Klanšek — Sat, 23 Jul 2022 05:43:56 +0000

V soboto, 23. julija 2022, ob 18. uri, so člani Društva Tun’ški glas na domačiji Pr’ Gradišek v Tunjicah pripravili predstavitev knjige Izvor Slovencev in drugih Evropejcev avtorja Antona Perdiha.

Tudi sam se ukvarjam z zgodovino Slovencev, jaz temu kot širši pojem rečem zgodovino slovenščine. Slovenščina je namreč matriarhat. Ugodil sem prošnji organizatorke dogodka Milene Erbežnik Klanšek, predsednice Društva Tun’ški glas, ki je v uvodnem nagovoru pozdravila vse prisotne, da bi napisal nekaj o tem, kar je Anton Perdih povedal na predavanju. Dr. Anton Perdih je po izobrazbi kemik. Bil je univerzitetni profesor na fakulteti za kemijo. Po upokojitvi se ukvarja z raziskovanjem predvsem na področju matematične kemije kot tudi na področju izvora Slovencev in Indoevropejcev in sicer z raziskavami genetike. Perdih je poudaril, da so zelo pomembni podatki (način kako so bili obdelani, pridobljeni) in ne sklepanja, ki sledijo.

Tako sedaj kaže, da so se od skupnega prednika s šimpanzi naši predniki ločili že pred okoli 13 milijoni let. Človeku podobna bitja so živela po Evropi že pred okoli 9 milijoni let. Razvoj človeštva je potekal v zmernem pasu Evrazije in ne v Afriki. Tako so nekje v vzhodni Aziji pred okoli 800.000 leti nastali človečnjaki Denisovski (“Denisovanci”), nekje v zahodni Aziji pa pred okoli 400.000 leti še Neandertalci. Ti so prišli v Evropo pred okoli 130.000 leti. Sledi, da so v našem okolju Neandertalci prišleki. Sledovi delovanja človečnjakov so v Evropi opazni zadnjih 400.000 let. Iz skupnega prednika so izšli tudi drugi človečnjaki, med drugim tudi Homo sapiens sapiens (pametni človek).

Trenutne genetske analize podatkov nam kažejo, da so prvi znani ljudje naše vrste nastali pred okoli 230.000 leti. Pred okoli 68.000 leti pa je bilo človeštvo skoraj v celoti iztrebljeno. Zelo ozko grlo ljudi je preživelo. Zgodila se je velika kataklizma, kozmogeni mega cunami, padec meteorita v Tihi ocean, ki je povzročil od 15 do 40 km velik pljusk in posledično zelo visok cunami.

Kozmogeni mega cunami, preživele haploskupine po cunamiju¹

Ta dogodek je izbrisal večino življenja iz našega planeta, razen v višje ležečih delih v Evropi (v Alpah do Karpatov in na Balkanu), v višjih predelih Afrike in morebiti po nekaterih višavjih v Aziji. Od teh preživelih ljudi so pred okoli 43.000 leti “nastali” tudi ljudje, ki jim danes pravimo prvotni Evropejci. Mednje spada skoraj tretjina Slovencev in četrtina Slovenk. Drugi so potomci kasnejših prišlekov iz Azije, katerih predniki pa so prišli tja iz Evrope. V evropski prostor je vnesenih zadnjih 3000 let zgolj in samo 7 % novih zunanjih ženskih genov. Sledi, da je bilo mešanja dokaj malo. Podpora teoriji kontinuitete. Pri moškem raziskave lahko izvajajo na kromosomu Y, ki ga ženske nimajo. Tako lahko sledimo hipotetični genski mutaciji v neskončnost do prvega moškega, ki seveda ni bil Adam. Avtohtoni moški v Evropi je imel na osnovi teh raziskav osnovni tip genske mutacije, ki so jo poimenovali Haploskupina I. Le ta je razdeljena še naprej na I1 (sever Evrope) in I2a (jug Evrope).

Kozmogeni mega cunami²

V predavanju je Anton Perdih povzel, da je bila prvotna evropejščina jezik proto-Slovenov. Da so prvotni Evropejci, to je proto-Sloveni, imeli pretežno haploskupini – na kromosomu Y: I (moški), na mtDNK: U (ženske) – proto-Sloveni so bili jezikovno prvotni Indo-Evropejci.

“Več kot sto let nas učijo, da so naši predniki prišli v 6. stol. izza Karpatov. Podatki raziskav, izvršenih v zadnjih dveh desetletjih, pa kažejo drugačno sliko. Človeku podobna bitja so živela v Evropi že pred 9 milijoni let in sledove človekovega delovanja poznamo v Evropi zadnjih 400.000 let …” je med drugim dejal Anton Perdih.

Povprečen Slovenec ima trenutno približno takšno gensko sestavo³

Gregor Težak

Fotografija: Milena Erbežnik Klanšek

Viri in literatura:

Izvor Slovencev in drugih Evropejcev (3. izdaja): Anton Perdih (2021). Knjiga ni v knjižnici. V primeru, da bi jo želeli dobiti, se obrnite na založbo Jutro, založništvo in trgovina, d.o.o., Črnuška cesta 3, 1231 Ljubljana–Črnuče, https://jutro.si/.

¹ vir: https://www.eupedia.com/europe/Haplogroup_I1_Y-DNA.shtml3

² https://www.thegeneticatlas.com/World_Y-DNA.htm

³ https://www.thegeneticatlas.com/World_Y-DNA.htm

Narava nam pripoveduje naš roman

Barbara Klanšek — Tue, 12 Jul 2022 06:33:18 +0000

Prijetno druženje ob vodi v Tunjicah

Barbara Klanšek — Wed, 08 Jun 2022 08:50:20 +0000

Kamniško-Savinjske Alpe so eden največjih biserov neokrnjene narave v Sloveniji. Občudujemo lahko njihovo zunanjo lepoto, visoke vrhove, prepadne stene, gozdove, slapove in reke, v notranjosti gora pa je podzemni svet s številnimi jamami, brezni in vodo, ki prihaja na površje v številnih izvirih in prestavljajo vir pitne vode za mesto Kamnik in druge vasi ob vznožju gora. Voda je naravna vrednota, ki se je pogosto niti ne zavedamo.

O vodi, njeni povezavi s preteklostjo, z mitologijo in ljudskim izročilom ter o njenem pomenu za sodobni čas smo na dogodku Voda skozi čas, ki je potekal v sredo, 8. junija 2022, v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice spregovorili s Simonom Prosenom, Branko Urbanija in Boštjanom Jelovčanom, vodnim someljejem, strokovnjakom za izbiro vina k določeni hrani, za svetovanje in streženje gostom. Dogodek je povezovala predsednica Društva Tun’ški glas Milena Erbežnik Klanšek, udeležence pa sta v uvodu nagovorili tudi Mija Bokal iz lokalne akcijske skupine LAS Srce Slovenije ter Barbara Strajnar iz Občine Kamnik. Vido Kregar iz Jamarskega kluba Kamnik je posredoval zanimive izmerljive podatke o vodi v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Dogodek smo organizirali v LAS Srce Slovenije skupaj z Občino Kamnik in Društvom Tun’ški glas v okviru projekta sodelovanja LAS Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Projekt povezuje štiri lokalne akcijske skupine in preko njih občine, ki delujejo na območju Kamniško-Savinjskih Alp: LAS Gorenjska košarica z občinami Jezersko, Preddvor in Cerklje, LAS Srce Slovenije z občino Kamnik, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline z občinami Luče, Ljubno in Solčava in zamejski LAG Süd Kärenten (LAS Južna Koroška) z Železno Kaplo. Ta dogodek je nastal v zavedanju, da je treba naravne izvire pitne vode varovati in jih ohraniti za prihodnje rodove. Pobudnika projekta Vido Kregar in Rajko Slapnik sta zasnovala mrežo vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na tem območju tudi analizirata izvire. Z vzorčenjem vode sta prišla do pomembnih podatkov o kvaliteti naravne izvirske vode in primernosti za uživanje.

Pomemben del tega projekta je namenjen ozaveščanju lokalnih prebivalcev na območju Kamniško-Savinjskih Alp, saj so najpomembnejši čuvaji narave in vodnih izvirov prav domačini. Z različnimi dogodki na temo vode nagovarjamo lokalne prebivalce ter z njimi razpravljamo o naravni pitni vodi, o njenih prednostih in kvaliteti ter o vsem, kar jih ogroža.

Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad in Republika Slovenija iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.

Mija Bokal, LAS Srce Slovenije

Fotografije: Mija Bokal, Katja Jelovčan

Profesionalna energijska celovita asistenca

Barbara Klanšek — Fri, 03 Jun 2022 09:17:06 +0000

Društvo Tun’ški glas je 3. junija 2022 na domačiji Pri Gradišek organiziralo dogodek o ponazoritvi energijskih meritev po mednarodni priznani metodi P.E.C.A. Predstavil jo je licenčni svetovalec Miro Jovanovič, ki prihaja iz sveta znanosti in je certificirani znanstveni raziskovalec in avtor več strokovnih publikacij; že od rane mladosti se spogleduje z ezoteriko in mejnimi znanostmi kot so piramidologija, orgonske naprave, Kirlijanova fotografija, v zadnjih desetih letih pa se je posvetil pomoči ljudem s pomočjo metode P.E.C.A.

Metoda P.E.C.A. ali Profesionalna Energijska Celovita Asistenca, katere nosilca sta Matjaž Rupert in Alenka Rupert – Aruna, je samostojna in merljiva energijska metoda, ki temelji na poglobljenem znanju o energijskem ustroju tako človeškega telesa in psihe kot tudi prostora, v katerem človek živi ali opravlja svoje delo. Pri tej metodi se poskuša odkriti in odpraviti predvsem vzroke za naše težave, bolezni na telesu ali psihi. Akutno bolezensko stanje je namreč že zapoznela posledica našega predhodnega delovanja, tako izražanja in razmišljanja kot tudi vplivov iz okolja. Miro Jovanovič, ki v okviru te metode opravlja energijske meritve, je poslušalcem predstavil principe te metode in pozitivne izkušnje, ki si jih je nabral v desetletnem delovanju. Med drugim nam je povedal, da šele ko spoznamo in odpravimo prave, notranje vzroke, je vsaka, še tako težka bolezen, enostavno premagljiva. Na koncu predavanja je dodal še, da: »… notranje sreče in miru ne moreš najti izven sebe, ampak izključno v sebi. Bistvo osebnostne rasti ni poznavanje duhovnosti, ni prebiranje in učenje iz knjig, niti brezosebna znanost, pač pa je življenje treba živeti, biti opazovalec in se spontano ter brezpogojno prepustiti notranjemu vodstvu in tako tudi delovati.«

Po predavanju se je razvila prijetna debata z veliko zanimivimi vprašanji, ki so odkrivala naše znanje o poteku bolezni in pomoči za njeno premagovanje.

Besedilo in fotografije: Milena Erbežnik Klanšek

Nepozabno vzdušje, ki so ga pričarali tunjiški glasbeniki

Barbara Klanšek — Sun, 22 May 2022 08:12:57 +0000

Na sončno nedeljo, 22. maja 2022, se je na Jeršinovi domačiji, v gozdnem raju, odvijala glasbena prireditev z naslovom Z glasbo v poletje, ki jo je organiziralo Društvo Tun’ški glas. Na dogodku se je predstavilo štirinajst tunjiških glasbenikov in Mešani cerkveni pevski zbor Tunjice. Skozi glasbene točke se je s povezovalnimi besedami sprehajala Barbara Klanšek, ki je obiskovalce prireditve seznanila o nastopajočih. V uvodnih besedah je namenila nekaj lepih misli o glasbi: Glasba je prva in najstarejša univerzalna umetnost. Najdemo jo v vseh kulturah in vseh časovnih obdobjih. Glasba nas zvesto spremlja skozi naša življenja in življenjske prelomnice. Povezuje nas, nas približuje, boža in neguje. Glasba nas bogati … glasba naj živi! Danes slavimo glasbo, slavimo življenje, slavimo človeka. Danes bomo svečani, zanosni in ponosni. Želimo vam pokazati in predstaviti delo naših tunjiških glasbenikov in pevcev …

Glasbeno popoldne se je začelo s pesmijo. Mešani cerkveni pevski zbor Tunjice pod vodstvom zborovodkinje Olge Stele je zapel dve pesmi V dolini tihi Lojzeta Slaka, ter Tri planike Borisa Kovačiča. Na kitaro jih je spremljal Dominik Stele. Za pevskim zborom sta se na saksofonu predstavili Glorija Petek in Iva Čimžar. Glorija je zaigrala dve pesmi, Oh Susanna Stephena Fosterja in The Bagpipers, simfonijo številka 104 Josepha Haydna, Iva pa Gypsy life Vittoria Montija. Nik Rajterič, ki se je pred nekaj meseci začel učiti igrati na harmoniko, je veselo potegnil meh na diatonični harmoniki ali po domače frajtonarci in zaigral tri slovenske ljudske pesmi Hiš’ca ob cest stoji, Moj očka ima konjička dva in Štirje fantje špilajo. Njegov sovrstnik Andraž Jeglič je na klavirsko harmoniko zaigral dve pesmi Ansambla bratov Avsenik, Spomin in Na Golici. Zala Bastič in Maša Levec se učita igrati klavir. Zala nam je na sintisajzer zaigrala skladbo New York, New York Franka Sinatre, skupaj z Mašo sta nam zapeli pesem Pričeval ljubezen bom kvarteta L.Y.F.E, pri čemer je Maša igrala na sintisajzer, Zala pa na ukulele. Nato se je Maša predstavila še s samostojno pesmijo Divji jezdec Roberta Schumanna.

Miha Čimžar je na frajtonarco ubrano in veselo zaigral Čreda v galopu Franca Delčnjaka in Ja, ja k’ je luštno Ansambla bratov Avsenik. Klara Podjed, samoukinja, se nam je na kitari predstavila z dvema pesmima, Deklica Kvatropircev, priredba Ansambla Ajda, ter ob spremljavi kitare zapela pesem Čukov z naslovom Poletna.

Na prireditvi so nastopali tudi bratje in sestre, ki prihajajo iz glasbenih družin, kjer se živi z glasbo in se ta prenaša iz generacije v generacijo; Lara in Pia Puntar, Tilen in Gaber Krumpestar ter Marija in Dominik Stele. Lara je zaigrala na saksofon in se predstavila s pesmijo Jutro Edvarda Griega, njena sestra Pia pa je na prečno flavto zaigrala vsem poznano slovensko ljudsko pesem Moj očka ima konjička dva. Tilen in Gaber sta v duetu zaigrala skladbo Santa Lucia nizozemskega skladatelja Jana de Haana. Gaber je nato ob spremljavi harmonike, na katero je igral Miha Čimžar, zaigral dve skladbi Lojzeta Slaka, in sicer V dolini tihi in Čebelar. Marija se nam je predstavila z dvema skladbama: Sonata št. 2, 1. stavek (Largo) Paola Benedetta Bellinzanija in Heart of a king Nicka Glennieja Smitha. Zaigrala ju je na flavto. Dominik je na kitaro zaigral dve skladbi, Feelings Morrisa Alberta in Don Perez Freire Augustina Barriosa.

Prireditev se je začela in zaključila s pesmijo. Mešani cerkveni pevski zbor Tunjice pod vodstvom Olge Stele je zapel pesem Slovenija, od kot lepote tvoje Ansambla bratov Avsenik. Z njimi so veselo prepevali tudi gostje, ki so se udeležili prireditve.

Vsi glasbeniki, ki so se predstavili, so pokazali veliko talenta, srčnosti in ustvarjalnosti. Tunjice premorejo veliko glasbenikov, saj se prireditve niso udeležili vsi, ker so imeli druge obveznosti. Lahko le rečem, da je naš kraj glasbeno bogat. Poslušalci so bili navdušeni nad tunjiškimi glasbeniki. Aplavz za vsakega, ki se je predstavil z glasbeno točko, je dal vedeti, da so nastopajoči s svojim nastopom razvedrili množico poslušalcev, jih očarali in jim skupaj popestrili nedeljsko popoldne. Predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek je ob koncu prireditve vsem nastopajočim podelila zahvalo. Zahvalila se je tudi staršem glasbenikov, ki so pripravili dobrote za vse prisotne. Po prireditvi se je glasba nadaljevala. Na frajtonarico so igrali Gradišekov Jano ter Ivan in Marjan Frank. Tako se je druženje nadaljevalo do poznega večera.

Glasba daje dušo vesolju, domišljiji zalet, umu daje krila. Glasba daje življenje vsemu, povzroča vrsto užitka, brez katerega človek ne more živeti, zato je glasba najmočnejša oblika magije. Brez glasbe bi bilo človeško življenje prazno.

Besedilo in fotografije: Milena Erbežnik Klanšek

« ‹ 1 of 2 › »

Izšla je 27. številka Tunškega glasu

Barbara Klanšek — Sun, 26 Dec 2021 07:42:29 +0000

Zadnjo nedeljo v letu, 26. decembra 2021, na dan svetega Štefana, smo se nosači Tunškega glasu ob 13. uri zbrali pred POŠ Tunjice. Vreme je bilo ravno pravšnje za prijeten pohod po razgibanih zaselkih. Vsi veseli, da se bo novo natisnjeno glasilo raznašalo kot po navadi, od hiše do hiše, s košem na rami, smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je imela tri člane – moški del skupine je nosil koš, spremljevalki pa sta pozorno spremljali pot in si beležili, kje vse so Tunški glas že oddali in da so zares potrkali na vsaka hišna vrata. Seveda smo tudi letos spoštovali ukrepe, vezane na epidemijo, a splošno vzdušje je bilo bolj optimistično, prijetno in veselo kot pred letom dni, ko sta ga zaradi zaostrenih ukrepov v državi z avtom raznašala le dva člana. Letos smo ga po hišah raznosili zajetno število izvodov, kar 351. Nekateri krajani so prosili še za dodaten izvod, zato da so ga lahko nato podarili svojim sorodnikom, ki ga zvesto in skrbno preberejo, da izvedo novice o svojem rodnem kraju; tako je tudi letos glasilo potovalo po širni Sloveniji, poslano pa je bilo tudi v Ameriko. Zares smo lahko ponosni na to, da Tunški glas radi prebirajo tudi drugje po svetu – verjetno ameriški krajevni časopisi ne potujejo tako daleč, kot potuje naše glasilo.

27. številka Tunškega glasu je natisnjena na 88 straneh in je ponovno, tako kot že prejšnja leta, vsebinsko raznolika in zelo bogata. Zahvala gre vsem avtorjem prispevkov, ki so nam zaupali svoje zgodbe, pesmi in razmišljanja. Hvala vsem nosačem, ki so ga skrbno dostavili do hišnih vrat vsake hiše v naši vasi, po zaselkih Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in delu Košiš.

Vsem prejemnikom glasila se zahvaljujem za tople sprejeme, lepo besedo, spodbudo in dar. Želim vam prijetno branje.

Milena Erbežnik Klanšek